Omemba: Sonja Tarokić

»Želela sem, da bi film funkcioniral kot vrtinec pogledov in akcij, vse počneš z zavedanjem, da te nekdo gleda, da nisi nikoli sam, venomer si del družbenega trenutka.«

»Šolniki so prav nasprotno z mojimi strahovi dobili občutek, da film postavlja njihovo muko na vidno mesto, da se o njihovih stiskah kar naenkrat več govori.«

»Ali bi prijavil nekoga, ki dela s teboj? Stalen odgovor na to je bil 'ne'. Kaj je razlog za ta 'ne', pa je zgodba filma.«

»Ta odhod domov sem načrtovala kot prikaz prelivanja v stanje, ko stvari postajajo osebne. Ko služba postane zasebna muka, ki jo živiš 24/7.«

»Film je bil v razvoju šest ali sedem let, veliko različic scenarija smo morali prekopati, da je nastala zgodba, ki je obenem osebna in vpeta v kolektiv.«

»Vesel sem, da se je v hrvaško kinematografijo vrnila kajkavščina, tako ali drugače.«

»Biti obkrožen z ljudmi je v resnici ena najtežjih stvari v življenju, še posebej, kadar konflikti izvirajo iz hierarhičnih odnosov.«

»Mislila sva, da delava film o tem, kako grozna stvar je družina, na koncu pa se je Stric izkazal za zgodbo o tem, da je družina nad vsem.«